Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 19. avgust 2024 ― Sodelujoči avtorji: Kaja Bakan, Katja Bednařik Sudec, Sandi Červek, Aleksandra Fekonja, Špela Fridau, Matjaž Geder, Matej Gider, Črtomir Just, Rene Ketiš, Klaudia Kolarič, Petja Kolenko, Fortuna Lazar, Katja Pál, Jim Pavlica, Gregor Purgaj, Mirko Rajnar, Bine Šedivy, Špela Šedivy, Eva Žula. V letu 2024 je galerija Murska Sobota v programsko ospredje postavila skupinsko razstavo na pobudo in v sodelovanju z lokalnim umetnikom Gregorjem Purgajem. Razstava pod naslovom EKSPOZICIJA_024. Sodobna likovna ustvarjalnost Pomurja predstavlja Purgajev izbor pomurskih umetnikov različnih generacij in umetniških praks, ki se ne navezuje zgolj na akademsko izobrazbo ali pridobljen kulturni status umetnika, temveč na njihovo ustvarjalno kakovost in aktualnost današnjega časa. Namen razstave je predstavitev aktualne lokalne umetnostne produkcije, ki se z navzven usmerjenim delovanjem združuje z mednarodnimi trendi in gradi na mestih povezovanj in krajih druženja. Tako mlada ustvarjalnost pridobi priložnost, da se integrira in aktivno predstavlja v svojem prostoru ter se zaveda vloge, ki jo ima sodobna vizualna umetnost v družbenem in kulturnem diskurzu. Če želimo tudi v prihodnje zagotavljati dinamično, živahno in družbeno odgovorno likovno produkcijo, moramo njenim akterjem omogočiti možnost za predstavitev. Razstava vzpostavlja ustvarjalno vozlišče sodobne “regijske” likovne produkcije mlajših, še neuveljavljenih avtorjev, v dialogu z uveljavljenimi avtorji, ki so že pustili svoj pečat v pomurskem in širšem kulturnem prostoru, ter njeni aktivnejši integraciji v širši slovenski kulturni in družbeni prostor.

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 14. avgust 2024 ― Kipar Boštjan Novak (1966) in slikar Jure Zadnikar (1968) gojita ustvarjalno zavezništvo še iz časov študija na ALUO. Pričujoča razstava je nastajala ločeno in ni imela natančnega vsebinskega okvira. Znano je bilo, da bo Novak kiparil človeka, Zadnikar pa slikal krajino. Oba avtorja občudujeta navidez preprost, vsakdanji (resnični!) svet – svet kot tak, brez izrazitih vsebin in pomenov. Prepričana sta, da lahko ta v svoji prepletenosti najrazličnejših odnosov preseneti in odmeva v domišljeni kompozicijski strukturi. Pri tem ju zanima splet podobe z likovnim, kjer pa se izogibata premočnim rezom in nočeta, da bi ritmični ustroj in številni kontrasti v njunih delih učinkovali kot razgradnja ali kot boleče neskladje, pač pa naj bi med seboj zaživeli in (po)ustvarili dober kraj – evtopijo.